hosted by:
freehost386.com

I z d e l o v a n j e    s p o m i n k o v    in    p o s r e d n i š t v o    -    ©    -    Franc Piko, Šentanel 30, 2391 Prevalje


Prisrčno pozdravljeni na moji spletni strani ...

 


Oglejte si moje izdelke ...  Upam, da boste uživali, kot uživam sam, ko nastajajo ...  Če Vam je kateri všeč, se slišimo ...


Kipec kralja Matjaža – legenda koroških pripovedk kralj Matjaž, spi pod goro Peco in čaka na Alenčico.

Izdelan je iz naravnih materialov, pakiran v domiselni ročno izdelani kartonski embalaži z opisom povesti o kralju Matjažu.

»Znana vam je povest, da na Koroškem Kralj Matjaž počiva. Bil pa je kralj Matjaž dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja niso poznali. Zato so bili takrat res zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaž slovenski kralj – naše gore list. Noč in dan so bile odperte vrata gradske in vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico. Ker pa je kralj Matjaž bil bogat kralj, so mu bili drugi kralji zavidni in kakor gosenic na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer sonce zahaja, prišel sovražnik na Matjaža in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do k'terih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj prebiva s svojimi junaki in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod.«

 

Koroška skrinjica z ajdo – ročno delo, miniatura originalne kmečke skrinje, v kateri se skriva »žakelj« ajdove moke, za potešitev radovednosti pa še pest danes že skoraj pozabljenih ajdovih zrn.

 

Lesena skrinja z ročno poslikavo je pomanjšana kopija čudovitega originala s podstrešja Andrejcevih na Šentanelu. V njeni notranjosti se skriva »žakelj« ajdove moke ter pest ajdovih zrn.

Zanimivosti:
Ajdova moka, zdrob ali kaša so bili pogosto na mizi slovenskega višinskega kmeta. Predvsem zato, ker so to zelišču podobno rastlino, ki ji zadostuje kratka vegetacijska doba, lahko sejali na revnih tleh in povsod tam, kjer druge koristne rastline niso uspevale. In čeprav je bila obdelava ostrorobega zrnja zelo težavna, saj se črna luska nerada loči od in pri luščenju odpade 50 – 60 % pridelka, so se koroški kmetje vztrajno trudili predvsem zaradi okusnih žgancev.

Recept: Ožejeni žganci
»Za 4 l'di nucamo ½ kile edave moke , ½ kile r'pice, 3.4 deci vode, žlico soli in 3-4 deke grumpov. Vodo ta prvo zavrejemo in solimo, pol pa usujemo n't moko in u sredo nardimo tako lukno, da vahk voda von vreje. T'k pustimo počas vret 20 minut. Tacajt u soleni vodi skuhamo olupleno r'pico. Ko je kuhana, jo ocedimo, premučkamo, damo co h žgankam, pa vse skop vredo pomešamo. Na kraju, preden jih damo na mizo, jih še fejst posujemo z grumpam«.

Slovar:
»žakelj« : vreča
»l'di« : ljudje,osebe
»nucati« : potrebovati
»edava« : ajdova
»tacajt« : tačas, medtem
»r'pica« : krompir
»grumpi« : ocvirki

 

V zibel položene koroške kvoce (suhe hruške); nostalgija po otroški brezskrbnosti.

 


Zibka je pomanjšana kopija okrog 150 let stare originalne, ki jo še hranijo pri Tablnu na Šentanelu.

Iz koroške narodne pripovedke: Hvaležni medved

Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka.
Naenkrat prilomasti - pa prej ni ničesar opazila - medved in ji moli taco, v kateri je tičal velik, debel trn. Žena se je prestrašila, a medved le milo in pohlevno godrnja. Zato se žena ojunači in mu izdere trn iz tace. Mrcina kosmata pa zvrne zibel, jo pobaše in oddide. Čez nekaj časa pa ji zopet prinese zibel, a zvhano napolnjeno s sladkimi hruškami . Postavil jo je na tla pred začudeno mater in odracal nazaj v goščavo. »Poglej no«, se je razveselila mati, »kakšen hvaležen medved. Zvrhano zibelko sladkih hrušk mi je prinesel za en sam izdrt trn«.

 

Lojtrski voz

 

... Družina se je zbrala na dvorišču, da se poslovi od volov ...
"Siromaka, toliko časa sta nam pridelovala kruh, zdaj pa gresta ..."
"Taka je vajina usoda! Tudi ubogi ljudje smo večno vpreženi," se je oproščala mati ..."

Lovro Kuhar - Prežihov Voranc
(iz novele: Jirs in Bauh)

Pa še nekaj izdelkov ...


 


Izdelovanje spominkov in posredništvo - © - Franc Piko, Šentanel 30, 2391 Prevalje


 

chat386.com :: mail386.com :: games386.com :: afnegunca.com :: start386.com :: si386.com